Eksplozija bombe senatorja

Eksplozija je opredeljena kot zelo intenzivna reakcija oksidacije ali razgradnje, ki ¹teje za hitro izgorevanje gorljivih plinov, hlapov, vnetljivih tekoèin ali prahu ali vlaken v telesu, kar povzroèa povi¹anje temperature ali tlaka skupaj z udarnim valom in akustiènim uèinkom.

Eksplozija ima delo pod natanèno doloèenimi pogoji in natanko takrat, ko je koncentracija gorljivega goriva v natanèno doloèenem razponu, ki se imenuje mo¾nost eksplozije. Koncentracija gorljive komponente v doloèenem eksplozivnem obmoèju ne bo povzroèila eksplozije. Èe ¾elite ustvariti eksplozijo, obstaja bolj doloèena energija, katere pobudnik lahko ¾ivi tak¹ne dejavnike, kot so iskre, ki so nastale med delovanjem strojev in elektrièno konstrukcijo, elementi naprave segrejejo do zelo ¹irokih temperaturnih, atmosferskih in elektrostatiènih razelektritev. Ta energija je doloèena z nizko energijo v¾iga in je doloèena kot zelo nizka energija kondenzatorja v elektriènem polju, katere re¹itev lahko v¾ge zmes in ponovi plamen v mo¾nostih preskusnih pogojev. Varnostne naprave z eksplozijo so orodja, ki so odporna proti eksplozijam in so namenjena za uporabo na mestih, ki so ¹e posebej izpostavljena nevarnosti eksplozije.

Vrednost najmanj¹e energije v¾iga je parameter, ki omogoèa analizo nevarnosti eksplozije, ki nastane zaradi virov v regiji, kot so elektriène, elektrostatiène iskre, iskre, ki izvirajo iz kapacitivnih ali induktivnih elektriènih vezij, pa tudi mehanske iskre.

Gorivo ¾eli zadr¾ati stik z oksidantom, za zaèetek zgorevanja pa je potrebno spro¾ilno sredstvo. ©e slab¹e je, èe spro¾ite eksplozijo prahu kot eksplozija plina. Plin se zaradi difuzije spontano spaja z vsebino in je potrebno mehansko me¹anje, da se ustvari oblak prahu. Zmanj¹anje prostora eksplozije je naklonjeno nasilju eksplozije, pri èemer se v primeru blata obravnava kot dejavnik, ki prispeva k njegovemu nastajanju. Med plini, verjetno obstajajo oksidanti namesto kisika, npr. Fluor. Tekoèine, ki so oksidanti, vkljuèujejo perklorna kislina, vodikov peroksid in med trdnimi snovmi so: amonijev nitrat, kovinski oksidi. Goriva so predvsem vse tekoèine, plini, pa tudi trdne snovi.